Za vse lastnike parcel, ki nimajo svojih travnikov in okolic hiš, samo na ravnem delu zemlje, temveč del ali celotno njihovo parcelo, zajema tudi pobočje, so tukaj pripravljeni nasveti za sejanje trave na brežini oz. pobočju.
.
Ne povsem ravna, temveč razgibana in z bolj ali manj strmimi pobočji, travna podlaga naših parcel, daje celotni okolici naše hiše vizualno všečnost in naravno pristnost, kateri se ne želi odreči marsikateri lastnik svoje parcele. Nič pa pobočij in brežin, ne dopolnjuje bolj, kot bujna, zelena trava, ki strmino tudi pokriva.
.
Sejanje trave na brežini in na gričevantih predelih, se v svoji osnovi, nič kaj ne razlikuje od zasajevanja trave na ravnem oz. ali na vrtu, a vseeno povabljeni, da si spodaj podrobneje preberete nasvete za ureditev strme brežine.
.
Priporočamo še: Ureditev travne površine na vrtu
.
.
Sejanje semen trave na brežinah in hribih ni precej drugačno od sejanja trave na ravnih površinah, še največji premislek pa moramo narediti v korakih sejanja, s katerimi moramo poskrbeti, da seme trave zaradi pobočja, ne odplakne ali ne izsuši zaradi odtekanja vode s hriba.
.
Ključno pri sejanju trave na brežinah, je zato, da ravnamo skrbno, kot pri sejanju trave na ravnem, tako, da preprosto na rahlo in enakomerno posejemo in pokrijemo seme, dokler trava ne zraste najmanj toliko, da se korenito sprime s pobočjem.
.
Pred sejanjem trave na brežinah, je priporočljivo, da najprej ročno ali s pomočjo strojnih razrahljalcev zemlje, zrahljamo zemljino prst v globino vsaj 2 do 3 centimetre. S pomočjo ročnih orodij (lahko vile, motika, lopata,…) razbijemo tudi vse večje zemljine grude, obenem pa odstranimo ostanke, kot so palice, kamni in korenine.
S pomočjo grablj, se potrduimo ustvariti čimbolj enakomeren nagib brežine oz. pobočja, nekaj zemlje pa si damo na stran, da jo kasneje uporabimo za pokrivanje semen.
.
V naslednjem koraku, čez osnovno pripravljeno, zrahljano in očiščeno zemljo, posujemo gnojilo. Tega v zemljo zmešamo s pomočjo ročnih orodij (grablje). Nato želeno travno seme zmešamo z zgornjo plastjo rahle zemljine prsti, za sejanje trave na brežini pa, odvisno od strmine pobočja, uporabimo približno 4 kilograme semena za 1000 kvadratnih metrov zemlje (1).
Pomagamo si lahko z mehansko sejalnico ali delo opravimo ročno.
.
Pri sejanju trave se lotimo le tega tako, da v enakih pasovih prečkamo brežino in se nato po enaki širini obrnemo ter nadaljujemo do izhodiščne točke. Če je le mogoče si zalogo semena načrtujemo tako, da polovico travnega semena porabimo ob prečkanju pobočja po širini, drugo polovico semena pa uporabimo še za sejanje trave po pobočju, po dolžini.
.
Posejano seme, z namenom zaščite pred pticami, odplakami, vetrovi in podobnim, nato narahlo zmešamo z zemljo na tleh. Slednje lahko naredimo z grabljami.
Tako pomešano travno seme, bo hkrati predstavljalo tudi odličen stik med semenom in tlemi, pomembno pa je, da semen ne posejemo na preveč gosto in, da je seme posejano po brežini, enakomerno.
.
Posejanemu in enakomerno razporejenemu semenu sledi rahlo, ročno ali z namakalnimi sistemi za travo (v primerih, ko gre za daljša, večja in bolj strma pobočja).
.
V začetnem obdobju posejane trave je priporočljivo, da zadržimo vlago v zemlji, slednje pa najbolj učinkovito dosežemo z rahlim pokrivanjem pobočja. Pobočje lahko prekrijemo na različne načine (slama, pšenica, mulč folija, mreža za prekrivanje trave (npr. iz jute) oz. druga talna pokrivala.
.
Mrežna krpa bo čez čas na mestu sprhnela, s čimer se izkaže kot dodatna korist in dodana vrednost za naše pobočje, vendar tudi po tem, ko se seme trave enkrat prime in trava začenja gnati, ne smemo opustiti nege posejanega pobočja.
.
Ko se pojavi prva trava, sproti odstranjujemo materiale, ki jih je na pobočje prinesel veter in drugi naravni pojavi, hkrati pa lahko na robove zelo strmih pobočij, vkopljemo skale in kamenje, z namenom, da mlado in še ne na gosto posejano pobočje, ob nalivih in dežju, ne zdrsne (2).
.
Začetno travno seme zalivamo do dvakrat na dan, pri čemer uporabimo dovolj vode, da ohranjamo vrhnjo plast zemlje dovolj vlažno, a hkrati ne premokro.