Žive meje
Kaj so žive meje. Temeljna značilnost žive meje je ta, da je zgrajena iz živih rastlin in da opravlja podobno funkcijo kot meje iz drugačnih materialov – razmejuje nam površino, ščiti pred živalskimi in človeškimi vsiljivci, zmanjšuje hrup in prah.
Kakšno živo mejo izbrati?
Kakšno živo mejo bomo izbrali je včasih težko vprašanje. Vedeti moramo najprej s kakšnim namenom jo vključujemo v naš prostor, koliko prostora ji lahko odmerimo, kakšno podlago imamo na razpolago, katere rastline bomo vključili v živo mejo, kako jo bomo vzdrževali.
Funkcije žive meje
Živa meja opravlja več funkcij, katere nam lahko pomagajo pri izbiri vrste žive meje:
- zastira poglede ljudi na naš vrt in okolico hiše
- z živo mejo postavimo naravno mejo, ki določa površino naše parcele ali razdeli in omeji površino
- vednozelene in tudi listopadne žive meje nam močno zmanjša količino prahu in onesnaženje s hrupom. Močno se to občuti, če imamo ob parceli cesto ali parkirišče.
- prav tako nam listopadne in vednozelene žive meje dajejo zaščito pred vetrom,
- predvsem listopadne žive meje dajejo zavetja za ptice. To nam še kako prav pride za zmanjšanje škodljivcev na vrtu, s katerimi se prehranjujejo ptiči
- so privlačne za oči kot zelene ali cvetoče kulise
Prosto rastoče žive meje
Takšne žive meje potrebujejo dosti več prostora za svojo bujno rast in razvoj. Jih ne strižemo in ne oblikujemo temveč jih le redčimo in pomlajujemo. Nekatere vrste rastlin imajo plodove, ki služijo kot okras in hrana pticam. Takšne grmovnice so šipek, šmarna hrušica, enovrati glog, navadna brogovita, jerebika, črni bezeg …
Za prosto rastoče meje uporabimo lahko tudi medvejko, ki cveti pomladi v rožnati ali beli barvi, keria cveti junija v rumeni barvi, španski bezeg, ki cveti maja, junija v rdeči, beli ali vijoličasti barvi, budleja cveti od julija do oktobra modro, belo ali rožnato, forzicija cveti rumeno v marcu in aprilu, beli nepravi jasmin med majem in juniju, vajgelija cveti v maju in juniju belo, rdeče ali rožnato in še mnoge druge grmovnice.
Strižene in oblikovane žive meje
Zavzamejo manj prostora in rastejo bolj nadzorovano z rednim striženjem. Dosežejo različne višine in širine, odvisno kje jih omejujemo s striženjem. So lahko različnih oblik. Osnovna in zelo priporočljiva je trapezna oblika, kjer je živa meja na vrhu ožja od spodnjega dela. S tem ima optimalno osončenje in s tem lepši in enakomeren razvoj, pozimi pa je dosti bolj prenese težek sneg.
Za striženje uporabljamo motorne ali električne škarje, klešče, najbolje pa še zmeraj odrežejo nabrušene ročne škarje. Če nam ravna linija dela preglavice si pomagamo oblikovati ravne linije z vrvico ali dolgimi deskami.
Za oblikovane žive meje lahko sadimo veliko vrst;
– liguster (strižemo ga večkrat v rastni dobi),
– lovorikovec (spomladi ga ožge sonce v kombinaciji z hladnim jutrom, ki pa se dobro obraste),
– pušpan (3x strižen v dobi vegetacije),
– bodiko(strižemo pozno poleti),
– tisa(strižemo poleti in jeseni),
– lawsonova pacipresa( strižena spomladi in začetek poletja),
– ognjeni trn( strižemo septembra),
– ameriški klek (dobro prenaša več rezi v rastni dobi),
– bukev gaber(strižemo pozno poleti)…
– navadno smreko se ne priporoča saditi v živo mejo, ker ne prenaša rezi in s časoma ogoli. V toplejših krajih pa lahko uporabimo za živo mejo tudi sivko, japonsko trdolesko
Sajenje žive meje
Sajenja žive meje je najbolje se lotiti jeseni do zmrzali, iglavce pa prej, da se delno že ukoreninijo. Če imamo sadike s koreninsko grudo v lončkih jih lahko zasajamo celo leto. paziti moramo le, da rastline oskrbujemo z zadostno količino vode.
Za sadnjo rastlin izkopljemo jarek, ki je globok in širok nekje do 50cm, odvisno od vrste in kvalitete tal. Če so tla težka in namočena moramo prej poskrbeti za drenažo in odvajanje vode.
Med sadnjo zasipamo korenine sadik s kvalitetnim substratom ali zemljo, kateri dodajamo organsko in mineralno gnojilo, ki pa ne sme priti v stik s koreninami. Vmes zemljo večkrat pohodimo, da ni v tleh zračnih žepov. Sadike sadimo do iste globine, kot je bila v lončku ali v drevesnici pred izkopom. Glede na vrsto rastline in velikost določamo tudi sadilno razdaljo.
Sadimo lahko v vrsto ali pa cikcakasto da dosežemo primerno gostoto rastlin in hitrejšo zgostitev. Nikakor pa ne pretiravajmo z gostoto sadnje, da se bodo lahko rastline lepše razvijale. Listopadne vrste lahko po sadnji prikrajšamo, da se bolje razvijajo v širino. Splača se potrpeti in vzgojiti živo mejo počasneje. Čez leta imamo potem lepo, zdravo in čvrsto živo mejo ob rednem striženju in oskrbi.
Preberite si več o zakonskih predpisih postavitve žive meje
Kaj je narobe z živo mejo
Sušenje listov
Možna sta dva odgovora:
– zaradi goste rasti listov, ki se formirajo na zunanjih delih rastline ne pride dosti svetlobe v notranjost. Ker notranji listi nimajo dovolj sončeve svetlobe za fotosintezo se začnejo sušiti in rastlina jih odvrže.
– če pa se suši posamezna veja od vrha do začetka veje in ni posledica mehanske poškodbe, ostala rastlina pa je zelena, je na delu škodljivec – ene vrste molj. Ta odleže jajčeca na razcepu stranske veje z glavnim deblom. Ličinke, ki se izležejo vrtajo v skorjo vej in s tem prekinjajo dotok hranil in vode.
Kaj storiti v primeru sušenja žive meje?
takoj, ko opazimo takšen primer sušenja moramo vejo odrezati. Na pazduhi veje iz debla bomo verjetno našli še ličinko, ki jo uničimo. S takšnim ukrepom lahko preprečimo širjenje napada. Če pa se pregledi in ukrepi opustijo smo lahko priča uničenju rastline in žive meje. V takšnem primeru je potrebno rastline odstraniti.
Skrajni ukrep je tudi uporaba insekticida, s katerim se škropi rastline večkrat v letu. Tudi molj izleže jajčeca večkrat v letu.
Namakanje žive meje!
Nikakor ne smemo pozabiti žive meje redno zalivati. Prevečkrat se zgodi, da zalivamo rože, zelenico, zelenjavni vrt. Pozabimo pa na drevesa in žive meje. To je tudi eden od razlogov, da se začne sušiti. V vročih dneh ji zaradi pomanjkanja vode pade odpornost in škodljivci so tu. V poletnih mesecih jo lahko zalijemo močno vsaj enkrat na teden, odvisno od vrste rastlin v živi meji. Da bomo brez skrbi pa je priporočljivo namestiti kapljični namakalni sistem.
Preventivni ukrepi pri vzdrževanju žive meje
Proti škodljivcem pomaga tudi občasno tuširanje rastlin, saj jih voda moti. Navsezadnje pa je najboljša preventiva redno dognojevanj, zalivanje in striženje rastlin! Rastline v dobri kondiciji se lažje obranijo suše in napada škodljivcev in bolezni!